Drenaža kirurških ran

Sporen ukrep z le malo priporočili

Zakaj rutinska drenaža ran ni priporočljiva

Illustration of a leg injury

»...večina meta-analiz je pokazala težnjo po ugodnem učinku neuporabe drenaže ran glede zmanjšanja tveganja za okužbo, vendar ni bilo doseženih pomembnih razlik.«1

Izjava britanskega kirurga Lawsona Taita iz 19. stoletja: »Kadar si v dvomih, dreniraj,« je privedla do razširjene rutinske preventivne pooperativne namestitve drenaž.1

Vendar so bile od takrat objavljene številne študije, ki postavljajo pod vprašaj koristi rutinske drenaže ran.1,2

Profilaktična uporaba drenaže črevesnih anastomoz naj bi bila povezana s povečanim tveganjem za razpad anastomoze in nastanek fistul.3

Smernice

Smernice
Smernice Priporočilo Kategorija (če je navedena)
CDC4 »Če je potrebna drenaža, uporabite zaprti drenažni sistem. Dren namestite skozi ločen rez, ki je oddaljen od operativnega reza. Drenažni sistem odstranite takoj, ko je to mogoče.« Kategorija IB
WHO1 » Strokovni odbor predlaga, da se antibiotična kirurška profilaksa zaradi preprečevanja okužb kirurških ran ne sme nadaljevati dokler je prisotna drenaža.«

Pogojno priporočilo, nizka kakovost dokazov

»Odbor predlaga, da se drenažni sistem odstrani, kadar je to klinično indicirano. Dokazov, ki bi priporočali optimalen čas odstranitve drena iz rane za namen preprečevanja okužb kirurških ran, ni bilo mogoče dokazati.«

Pogojno priporočilo, zelo nizka kakovost dokazov
NICE5 - -
KRINKO6 Drenažni sistem se ne sme uporabljati rutinsko, temveč le, kadar je to posebej indicirano in za najkrajši možni čas. Zaradi povečanega tveganja za okužbo, naj se odprtih drenaž ne bi uporabljalo. Če je drenaža po operativnem posegu indicirana, jo je treba drenirati prek ločenega reza. -

HARTMANN:​

Portrait of Denise Leistenschneider, Senior Clinical Consultant
Denise Leistenschneider, višja klinična svetovalka
"Glede na dokaze študije je treba uporabo drenaž kritično pretehtati."

Kaj je priporočljivo?

Icon of the arrow in circle

Vrsta drenaže:4
uporaba zaprtega drenažnega sistema

Icon of the arrow out

Postavitev drenaže:4,6
skozi ločen rez stran od kirurškega reza

Icon of a clock

Odstranitev drenaže:4,6
drenažni sistem naj se odstrani takoj, ko je to mogoče

Indikacije za kirurško drenažo v abdominalni kirurgiji

Možne indikacije za kirurško drenažo so:3

  • Razbremenitev (npr. duodenostoma, T-dren v skupnem žolčevodu)
  • Velik potencialni mrtvi prostor (npr. abdominoperinealna resekcija, abscesna votlina)
  • Nezanesljivo zaprtje votlih organov (npr. dvanajstnika) – zgodnje opozorilo za fistulo
  • Vzpostavljena ali potencialna fistula (npr. gastrointestinalna, biliarna in pankreatična)
  • Prisotnost nekrotičnega ali okuženega tkiva
  • Dvomljiva hemostaza – lahko je zgodnje opozorilo za »hemoragijo«

Primerjava aktivne in pasivne drenaže3

Aktivna drenaža Pasivna drenaža
Funkcija Deluje s podtlakom, ki ga ustvarimo s pomočjo plastične stisljive zbirne posode ali mehanično preko sistemov Pasivna drenaža je odvisna od razlik v tlakih ter gravitacije
Moč podtlaka Nizka do zmerna negativna vrednost – 100 do 150 mmHg
Visoka negativna vrednost – 300 do 500 mmHg (samo zbiralnik)		 Pozitivna vrednost
Obloga na mestu drenaže Minimalno ali ni potrebno Večja incidenca zaradi omejenega učinka na mrtvi prostor
Zbiranje izločka Zmanjšanje incidence, ker negativni tlak izboljša prileganje tkiva in odpravi mrtvi prostor Večja incidenca zaradi omejenega učinka na mrtvi prostor
Retrogradna okužba Manjša incidenca, zlasti pri zaprtem drenažnem sistemu Večja incidenca pri odprtem sistemu
Radiografske preiskave prek drenaže Preprosto izvedljiva Zahtevna, razen v posebnih okoliščinah, npr. t-dren in NGS
Nekroza zaradi podtlaka Večja incidenca Manj pogosta

NGS = nazogastrična sonda. Razpredelnica prilagojena po Memon et al. 2002

Možni zapleti drenaže3

  • Krvavitev, fistula in perforacija zaradi erozije
  • Vnetje
  • Slabše celjenje
  • Puščanje
  • Bolečina
  • Pooperativno povišanje telesne temperature
  • Izguba tekočine, elektrolitov in beljakovin
  • Pnevmoperitonej, pnevmotoraks
  • Kirurški emfizem
  • Prekomerno izločanje tekočine
Reference
  1. WHO (2016) Global guidelines for the prevention of surgical site infection. World Health Organization 2016.
  2. Sagar PM, et al. (1993) Randomized trial of drainage of colorectal anastomosis. Br J Surg 80(6): 769–771.
  3. Memon MA, et al. (2002) The uses and abuses of drains in abdominal surgery. Hospital Medicine 63(5): 282–288.
  4. CDC (1999) Guideline for Prevention of Surgical Site Infection. Infect Control Hosp Epidemiol. 20(4): 247–278.
  5. NICE (2020) Surgical site infections: prevention and treatment. NICE guidelines. Published: 11 April 2019. Last updated:19 August 2020. www.nice.org.uk/guidance/ng125.
  6. KRINKO (2018) Prävention postoperativer Wundinfektionen. Empfehlungen der Kommission für Krankenhaushygiene und Infektionsprävention (KRINKO) beim Robert Koch-Institut. Bundesgesundheitsbl 61: 448–473.