To vprašanje je jasno opisano v smernicah:
»S. aureus je vodilni patogen, povezan z zdravstveno oskrbo, v bolnišnicah po vsem svetu. Te okužbe so povezane z veliko obolevnostjo in umrljivostjo, trend pa se povečuje zaradi obsežnega širjenja MRSA. [...] Prenašanje S. aureus prek nosne sluznice zdaj velja za dobro opredeljen dejavnik tveganja za poznejše okužbe pri različnih skupinah pacientov.« (WHO)1
Velik delež okužb kirurških ran, ki jih povzroča S. aureus, je posledica dejstva, da so pacienti sami prenašalci tega patogena prek nosne sluznice. (KRINKO)2
Zakaj ima dekolonizacija nosu pomembno vlogo pri preprečevanju okužb kirurških ran?
Smernice
Smernice
|
Smernica |
Priporočilo |
Kategorija (če je navedena) |
|
CDC3 |
»Priporočilo za predoperativno uporabo mupirocina na nosnicah za preprečevanje okužbe kirurških ran ne obstaja.« |
Nerešeno vprašanje |
|
WHO1 |
»Odbor priporoča, da se pacientom, pri katerih je predviden kardiotorakalni in ortopedski operativni poseg in pri katerih se ve, da imajo v nosni sluznici prisoten S. aureus, predoperativno intranazalno aplicira 2-odstotno mazilo mupirocin v kombinaciji z umivanjem telesa s klorheksidin glukonatom ali brez takšnega umivanja.« |
Močno priporočilo, srednja kakovost dokazov
|
| »Odbor predlaga, da se razmisli tudi o zdravljenju pacientov pri katerih se ve, da imajo v nosni sluznici prisoten S. aureus in ki bodo deležni drugih vrst operatvnih posegov, da se predoperativno intranazalno uporabi 2-odstotno mazila mupirocina v kombinaciji z umivanjem telesa s klorheksidin glukonatom ali brez takšnega umivanja.« | Pogojno priporočilo, srednja kakovost dokazov | |
|
NICE4 |
»Pred posegi, pri katerih je Staphylococcus aureus verjeten vzrok okužbe kirurške rane, razmislite o nazalni uporabi mupirocina v kombinaciji z umivanjem telesa s klorheksidinom. To je treba določiti lokalno in pri tem upoštevati:
|
- |
| »Ohranite nadzor nad protimikrobno odpornostjo, povezano z uporabo mupirocina.« | ||
|
KRINKO2 |
Pri kardioloških in ortopedskih operativnih posegih je treba pri pacientih s kolonizacijo nosu s S. aureus pred opeartivnim posegom opraviti le dekolonizacijo nosu z 2-odstotnim mazilom mupirocin za nos ali v kombinaciji z umivanjem telesa s klorheksidin glukonatom. |
Kategorija IB |
| Pri takšnih pacientih je lahko koristna tudi uporaba antiseptikov za nos in kožo. | Kategorija II | |
| Takšno zdravljenje je treba izvajati tudi pri drugih vrstah operativnih posegov z visokim deležem S. aureus kot povzročitelja okužb rane pri prenašalcih S. aureus. | Kategorija II |
"»Zmanjšanje kolonizacije z MRSA pri pacientih je ključni ukrep za zmanjšanje tveganja za okužbe kirurških ran.«"
Priporočena navodila

Rutinska dekolonizacija z nosnim mazilom mupirocin z ali brez umivanja telesa s klorheksidinom pred kardiološkimi in ortopedskimi operativnimi posegi pri pacientih s kolonizacijo nosu s S. aureus.1,2
Dodatek
Nedavno posodobljeni priročnik SHEA ta vidik obravnava širše in ga iz »dodatnega pristopa« prestavlja v »nujno/obvezno prakso«. SHEA priporoča dekolonizacijo z »antistafilokoknim sredstvom« pri vseh ortopedskih in kardiotorakalnih posegih ter dodatno pri posegih z visokim tveganjem za stafilokokne okužbe kriruških ran.5
Pozor
Pri splošni dekolonizaciji obstaja večje tveganje za razvoj odpornosti na mupirocin in klorheksidin.2

Razmislite o dekolonizaciji z mazilom za nos z mupirocinom ob umivanju telesa s klorheksidinom ali brez umivanja
-
pri pacientih, ki so prenašalci S. aureus, in ki bodo prestali druge vrste operacij.1
-
pri drugih vrstah kirurških posegov, kjer je S. aureus verjeten vzrok za okužbo kirurške rane.2,4

Pri določanju upoštevajte naslednje točke:4
-
vrsto posega,
-
posamezne dejavnike tveganja pri pacientu,
-
večje tveganje za neželene učinke pri prezgodaj rojenih otrocih.

Druga možnost je,2
da pri tem postopku uporabite antiseptike za nos in kožo.2
Tveganje za okužbo kirurške rane pri kolonizaciji s S. aureus v primerjavi z nekolonizacijo

Potencialne posledice okužb s stafilokoki pri hospitaliziranih pacietnih 1
Reference:
- WHO (2016) Global guidelines for the prevention of surgical site infection. World Health Organization 2016.
- KRINKO (2018) Prävention postoperativer Wundinfektionen. Empfehlungen der Kommission für Krankenhaushygiene und Infektionsprävention
(KRINKO) beim Robert Koch-Institut. Bundesgesundheitsbl 61: 448–473. - CDC (1999) Guideline for Prevention of Surgical Site Infection. Infect Control Hosp Epidemiol. 20(4): 247–278.
- NICE (2020) Surgical site infections: prevention and treatment. NICE guidelines. Published: 11 April 2019. Last updated:19 August 2020.
www.nice.org.uk/guidance/ng125. - Calderwood MS, et al. (2023) Strategies to prevent surgical site infection in acute-care hospitals: 2022 Update. Infect Control Hosp Epidemiol 44:
695–720.