Razkuževanje površin

Ukrep, ki je različno ovrednoten v smernicah

Zakaj bi to moral biti rutinski vidik preprečevanja okužbe kirurške rane

Površine, ki se jih roke pogosto dotikajo, so pogosto onesnažene s potencialnimi patogeni1 – zato so povezane z visokim tveganjem za prenos patogenov.2

Dolgo časa je veljalo, da onesnaženo okolje ni tako pomemben dejavnik za okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OZO). V ospredju so bili drugi dejavniki. Nedavni dokazi pa so pokazali, da ima onesnaženo zdravstveno okolje pomembno vlogo pri prenašanju mikroorganizmov.3
Smernice
Smernica Priporočilo Kategorija (če je navedena)
CDC4 »Če med postopkom pride do vidnega onesnaženja ali kontaminacije površin ali opreme s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, uporabite bolnišnično razkužilo, ki ga je odobrila ameriška agencija EPA, in očistite prizadeta območja, preden začnete naslednji postopek.«
 Kategorija IB
»Po zadnji operaciji dneva ali noči mokro posesajte tla operacijske dvorane z razkužilom za bolnišnice, ki ga je odobrila EPA.«
 Kategorija II
»Ni priporočil za razkuževanje površin v okolju ali opreme, ki se uporablja v operacijskih dvoranah med operacijami, če ni vidnega onesnaženja.« Nerešeno vprašanje
WHO3
 »Med posameznimi primeri je treba površine, ki pridejo v stik z rokami, in površine, ki so morda prišle v stik s krvjo ali telesnimi tekočinami bolnikov, najprej obrisati z raztopino detergenta, nato pa jih razkužiti v skladu s pravili bolnišnice in pustiti, da se posušijo.«

»Če se uporablja razkužila, jih je treba pripraviti in razredčiti v skladu z navodili proizvajalca. Previsoke in/ali prenizke koncentracije zmanjšujejo učinkovitost razkužil. Poleg tega lahko visoke koncentracije razkužila poškodujejo površine.«

»Raztopine detergentov in/ali razkužil je treba po vsaki uporabi zavreči.«		 ---
NICE5 --- ---
KRINKO6 Po vsaki operaciji je treba razkužiti površine v bližini pacienta, vse vidno onesnažene površine in vsa tla operacijske dvorane, kjer se je hodilo. Ko se razkužilo posuši, lahko po operacijski sobi ponovno hodite. V prostorih za umivanje je treba redno razkuževati uporabljene pipe in umivalnike; v drugih sosednjih prostorih se ob vidni umazaniji opravi razkuževalno vmesno čiščenje. Na splošno je treba v primeru kontaminacije z bakterijskimi sporami ali neovojnimi virusi izbrati sporocidne ali virucidne preparate. Ob koncu dnevnega operativnega programa je treba talne površine in potencialno kontaminirane površine v vseh prostorih oddelka za kirurške posege očistiti z razkuževanjem. Tudi pripomočke za dokumentacijo (npr. opremo za obdelavo podatkov) je treba redno razkuževati.

Kategorija II
Portrait of Denise Leistenschneider, Senior Clinical Consultant
Denise Leistenschneider, višja klinična svetovalka
Razkuževanje površin lahko odločilno prispeva k preprečevanju širjenja bolezni.

Navodila za razkuževanje površin

Priročnik

  1. V posodo za mešanje vlijte hladno vodo (20 °C)7
  2. Upoštevajte navodila v priročniku (varnostni list)
  3. Nosite osebno zaščitno opremo8
  4. Previdno dodajte koncentrat razkužila

CAVE: koncentracija se lahko razlikuje

Razkuževanje z brisanjem8

Uporabite krpo, namočeno v razkužilo.

Nežno pritisnite na površino, ko jo brišete.

Prepričajte se, da je celotna površina navlažena.

Razkuževanje z razpršilom

  • Ker lahko med škropljenjem nastanejo aerosoli, so uporabniki lahko izpostavljeni nevarnosti za zdravje.
  • Razkuževanje z razpršilom izvajajte le, kadar površine ni mogoče doseči z razkuževanjem z brisanjem.8
Icon of disinfectant

Kdaj razkužiti površine

  • Po vsaki operaciji je treba razkužiti površine v bližini pacienta, vse vidno onesnažene površine in vsa tla operacijske sobe, kjer se je hodilo.6
  • Ob koncu dnevnega operativnega programa je treba talne površine in potencialno kontaminirane površine v vseh prostorih oddelka za kirurške posege očistiti z razkužilom.6
  • V prostorih za umivanje je treba redno razkuževati uporabljene pipe in umivalnike; v drugih sosednjih prostorih se ob vidni umazaniji opravi razkuževalno vmesno čiščenje.6
  • Izjema so kirurška območja, kjer se izvaja le posege z majhnim tveganjem za okužbo kirurške rane (npr. majhni posegi na koži, na očeh, v ustni votlini). Tukaj je mogoče združiti prostore zunaj operacijske dvorane, razkuževalno vmesno čiščenje pa je mogoče omejiti na vidno onesnažene površine in površine v bližini pacienta.6
Icon of surface disinfection

Površine s pogostim dotikanjem: posebna pozornost

Icon of a medical glove

Veliko tveganje prenosa patogenov

  • Površine v neposredni okolici pacienta
  • Površine, ki pridejo v stik s kožo in sluznico pacienta
  • Površine, ki so onesnažene z izločki in iztrebki

Ni kratkoročne težave: obstojnost patogenov

Ker lahko patogeni na površinah preživijo več mesecev in se v tem času lahko širijo naprej, npr. prek dotika rok ali prašnih delcev, lahko razkuževanje površin odločilno prispeva k preprečevanju širjenja bolezni.

Pridobite vtis o tem, kako dolgo lahko patogeni organizmi preživijo:

Bakterije

Obstojnost na površinah9-11

Klebsiella spp. <1 ura–30 mesecev
Pseudomonas spp. 1 ura–16 mesecev
Escherichia coli 1,5 ure–16 mesecev
Staphylococcus aureus(incl. MRSA) 30 minut–3 leta
Clostridioides difficile(incl.Sporen) 15 minut–5 mesecev
Enterococcus spp.(incl. VRE) 5 dni–4 mesece
Glive
Candida albicans 5 minut–4 mesece
Virusi
Norovirus 30 minut–30 dni
Virus gripe <2 uri–2 dni
Adenovirus 1 ura–3 mesece
SARS-CoV-2 30 minut–28 dni

Poudarjamo naslednji dve metodi razkuževanja površin:

Image of surface disinfection

Rutinsko razkuževanje8,12,13

  • Preprečevanje širjenja patogenov pri vsakodnevnem delu
  • Spekter delovanja: vsaj baktericiden, kvasovkociden in virucidni proti virusom z ovojnico
  • Površine za rutinsko razkuževanje:
    — tla
    — površine, s katerimi pridejo pogosto v stik roke/koža
    — površine v bližini pacientov
    — oprema
Image of mopping a floor

Ciljno razkuževanje8

Izvesti je treba ciljno razkuževanje:

  • v primeru vidne kontaminacije
  • v primeru izbruha bolezni
  • za posebne patogene
  • kot terminalno razkuževanje
Za vključitev videoposnetkov YouTube uporabljamo tako imenovani razširjeni način zasebnosti. V tem načinu je nastavitev piškotkov YouTube v vaši napravi ob obisku našega spletnega mesta sprva blokirana. Videoposnetek se naloži šele, ko kliknete na sliko predogleda. To je mogoče zaradi dejstva, da ste tehnično preusmerjeni na spletno stran YouTube. Od tega trenutka naprej nimamo več nadzora nad tem, kateri podatki se pošiljajo v YouTube in katere piškotke ali druga sredstva uporablja YouTube za sledenje uporabnikom ali analizo vedenja uporabnikov. Več informacij o uporabi piškotkov s strani YouTuba najdete v Googlovem pravilniku o zasebnosti in Googlovem pravilniku o piškotkih. Ko je piškotek YouTube nastavljen, ga lahko kadar koli izbrišete iz brskalnika. Za več informacij o brisanju piškotkov obiščite spletno mesto ponudnika brskalnika.
Reference:

References:

  1. Huslage K et al. (2010) A quantitave approach to defining “high-touch” surfaces in hospitals. Infect Control Hosp Epidemiol 31(8): 850–853.
  2. Cheng VCC et al. (2015) Hand-touch contact assessment of high-touch and mutual-touch surfaces among healthcare workers, patients, and visitors.
    J Hosp Infect 90(3): 220–225.
  3. WHO (2016) Global guidelines for the prevention of surgical site infection. World Health Organization 2016.
  4. CDC (1999) Guideline for Prevention of Surgical Site Infection. Infect Control Hosp Epidemiol. 20(4): 247–278.
  5. NICE (2019) Surgical site infections: prevention and treatment. NICE guidelines. Published 11 April 2019. www.nice.org.uk/guidance/ng125.
  6. KRINKO (2018) PräventionpostoperativerWundinfektionen. Empfehlungen der Kommission für Krankenhaushygiene und Infektionsprävention(KRINKO) beim Robert Koch-Institut. Bundesgesundheitsbl 61: 448–473.
  7. Committee on Hazardous Substances (2014) TRGS 525 – Hazardous substances in healthcare facilities.
  8. KRINKO (2022) Anforderungen an die Hygiene bei der Reinigung und Desinfektion von Flächen, Bundesgesundheitsbl 65: 1074–1115.
  9. Kramer A et al. (2006) How long do nosocomial pathogens persist on inanimate surfaces? A systematic review. BMC Infect Dis 6: 130.
  10. Riddell S et al. (2020) The effect of temperature on persistence of SARS-CoV-2 on common surfaces. Virol J 17(1): 145.
  11. Wißmann JE et al. (2021) Persistence of Pathogens on Inanimate Surfaces: A Narrative Review. Microorganisms, 9(2): 343.
  12. Assadian O et al. (2021) Practical recommendations for routine cleaning and disinfection procedures in healthcare institutions: a narrative review. J Hosp Infect 113: 104–114.
  13. Framework Hygiene Plan, Emergency and Hospital Transport Services, District Working Group on the Preparation of Hygiene Plans as per Section 36 German Protection against Infection Act, valid: June 2011.