Čiščenje površin

Ukrep, ki ga WHO najbolj priporoča

Zakaj je čiščenje površin pomembno za preprečevanje okužb kirurških ran

Surface cleaning

WHO navaja:1

»Dolga leta je veljalo, da je kontaminacija pacientove okolice manj pomembna kot številni drugi dejavniki, ki prispevajo k okužbam, povezanim z zdravstveno oskrbo. Vendar najnovejši dokazi kažejo, da ima kontaminirana okolica v zdravstvu pomembno vlogo pri prenosu mikroorganizmov. Bistveno je, da se operacijska dvorana vsak dan temeljito očisti.«

Pogosto se zdi, da se izraza čiščenje in razkuževanje uporabljata izmenično. Tu se bomo osredotočili predvsem na informacije, povezane s čiščenjem površin.

Nekaj definicij

Smernice

Smernice
Smernica Priporočilo

Kategorija (če je navedena)
CDC2 »Če med operacijskim postopkom pride do vidne umazanije ali kontaminacije površin ali opreme s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, uporabite bolnišnično razkužilo, odobreno s strani EPA ˙(Environmental Protection Agency), in očistite umazana območja pred naslednjim postopkom.«

Kategorija IB
»Po kontaminiranih ali umazanih operativnih posegih ne izvajajte posebnega čiščenja ali zapiranja operacijskih dvoran.« Kategorija IB
WHO1

»Splošna načela za čiščenje:

  • Čiščenje je bistven prvi korak pred vsakim postopkom razkuževanja, da se odstranijo umazanija, smeti in druge nečistoče.
  • Za učinkovito čiščenje je nujna uporaba nevtralne raztopine detergenta. Z njo odstranimo umazanijo, hkrati pa izboljšamo kakovost čiščenja, saj preprečimo nastajanje biofilmov in s tem povečamo učinkovitost kemičnih razkužil.
  • Če se uporabljajo razkužila, jih je treba pripraviti in razredčiti v skladu z navodili proizvajalca. Previsoke in/ali prenizke koncentracije zmanjšujejo učinkovitost razkužil. Poleg tega lahko visoke koncentracije razkužila poškodujejo površine.
  • Čiščenje je treba vedno začeti na najmanj umazanih mestih in končati na najbolj umazanih mestih, ter od višjih ravni do nižjih ravni, tako da odpadki lahko padejo na tla in se očistijo na koncu.
  • Raztopine detergentov in/ali razkužil je treba po vsaki uporabi zavreči.
  • Izogibajte se metodam čiščenja, pri katerih nastajajo meglice ali aerosoli ali se širi prah, na primer suho pometanje (metle itd.), suho brisanje, pršenje ali brisanje prahu.
  • Redno bakteriološko spremljanje za oceno učinkovitosti čiščenja okolja ni potrebno, vendar je lahko koristno za ugotavljanje morebitnega vira izbruha in/ali v izobraževalne namene.«
 -
NICE3 - -
KRINKO4 Ob koncu dnevnega operativnega programa je treba vse talne površine in potencialno kontaminirane površine v vseh prostorih operativnega bolka očistiti z razkužilom.

Kategorija II
Prav tako je treba redno razkuževati pripomočke za dokumentacijo (npr. opremo IT). Kategorija II

HARTMANN

Portrait of Denise Leistenschneider, Senior Clinical Consultant
Denise Leistenschneider, višja klinična svetovalka
»Čiste površine so ključnega pomena za omejevanje prenosa mikroorganizmov in s tem tudi za preprečevanje okužb kirurških ran.«

Splošno

Notes

  • Pred vsakim postopkom razkuževanja je čiščenje pomemben prvi korak za odstranitev umazanije, ostankov ali drugih nečistoč.1

  • Za učinkovito čiščenje uporabite nevtralno raztopino detergenta.1

  • Čiščenje naj vedno poteka od najmanj umazanih (najčistejših) površin, do najbolj umazanih površin, ki jih očistite zadnje.1

  • Vse površine od zgoraj navzdol očistite z detergentom, po potrebi z razkužilom in nato počakajte, da se posušijo.1

  • Med čiščenjem se izogibajte ustvarjanju meglic ali aerosolov oziroma dvigovanja prahu.

Na začetku vsakega dne

Sun

  • "Vse ravne površine je treba obrisati s čisto vlažno krpo, ki ne pušča dlačic, da odstranite prah in dlačice.«1

Med posegi

Double

  • "Površine, ki se jih dotikamo z rokami, in površine, ki so lahko prišle v stik s pacientovo krvjo ali telesnimi tekočinami/izločki, je treba najprej obrisati z raztopino detergenta, nato pa razkužiti v skladu s pravili bolnišnice in pustiti, da se posušijo.«1

Ob kocu vsakega dne

Time

  • »Je potrebno izvesti postopek popolnega čiščenja. Temeljito je treba očistiti vse prostore operacijskega bloka, umivalnike, prostore za umivanje ali nečiste prostore, hodnike in opremo, ne glede na to, ali so bili v zadnjih 24 urah uporabljeni ali ne.«1

Zahteve za čiščenje različnih vrst površin

(povzeto po WHO)1

Vrsta površine Zahteva glede čiščenja
Površine, ki se jih pogosto dotikamo (površina, ki je pogosto v stiku z rokami) »Zahtevajo posebno pozornost in pogostejše čiščenje. Po temeljitem čiščenju razmislite o uporabi ustreznih razkužil za dekontaminacijo teh površin.«
Površine, ki se jih redko dotikamo (tla, stene, stropi, okenske police itd., ki niso v tesnem stiku s pacientom ali njegovo neposredno okolico) »Potrebno je redno čiščenje z samo detergentom ob umazaniji ali razlitju. Zahteva se tudi po odpustitvi pacienta iz zdravstvene ustanove.«
Prostori administracije in pisarn (kjer ni pacientov) »Potrebno je običajno čiščenje samo z detergentom.«
Stranišča
 »Toaletne prostore očistite vsaj dvakrat dnevno in po potrebi.«
Površine, onesnažene s krvjo in telesnimi tekočinami »Zahtevajo takojšnje čiščenje in razkuževanje.«

Načini prenosa z onesnaženih površin5

Pomen delovnega prostora za anestezijo za prenos patogenih bakterij6

Med splošno anestezijo se potencialno patogene, večkratno odporne bakterije prenesejo na delovno področje anestezijskih postaj in infuzijskih črpalk. Ukrepi za obvladovanje okužb na tem področju lahko pomagajo zmanjšati:

  • naraščajoči problem vse večje odpornosti bakterij,
  • življenjsko ogrožujoče zaplete infekcij.6

Reference

*za intravenozne zaporne ventile

  1. WHO (2018) Global guidelines for the prevention of surgical site infection. World Health Organization 2018.
  2. CDC (1999) Guideline for Prevention of Surgical Site Infection. Infect Control Hosp Epidemiol. 20(4): 247–278.
  3. NICE (2020) Surgical site infections: prevention and treatment. NICE guidelines. Published: 11 April 2019. Last updated:19 August 2020. www.nice.org.uk/guidance/ng125.
  4. KRINKO (2018) Prävention postoperativer Wundinfektionen. Empfehlungen der Kommission für Krankenhaushygiene und Infektionsprävention (KRINKO) beim Robert Koch-Institut. Bundesgesundheitsbl 61: 448–473.
  5. KRINKO (2022) Anforderungen an die Hygiene bei der Reinigung und Desinfektion von Flächen. Empfehlungen der Kommission für Krankenhaushygiene und Infektionsprävention (KRINKO) beim Robert-Koch-Institut. Bundesgesundheitsbl 65: 1074–1115.
  6. Randy W et al. (2008) Transmission of Pathogenic Bacterial Organisms in the Anesthesia Work Area. Anesthesiology 109: 399–407.